top of page

Galerija

Bakreni krešič Carabus cancellatus

Bakreni krešič Carabus cancellatus

Bakreni krešič Carabus cancellatus

Bakreni krešič Carabus cancellatus

Alpski vrabec

Alpski vrabec

Alpski vrabec

Alpski vrabec

Gams pobočje Bovškega gamsovca

Gams pobočje Bovškega gamsovca

Gams Bovški gamsovec

Gams Bovški gamsovec

Gams dolina Vrat

Gams dolina Vrat

Fotografija je posneta na poti proti Luknji. Dolina Vrata.

Tuji svet

Tuji svet

Pogorelček__Phoenicurus_phoenicurus

Pogorelček__Phoenicurus_phoenicurus

Taščica_Erithacus_rubecula

Taščica_Erithacus_rubecula

Golob

Golob

Pajkec

Pajkec

Martinček

Martinček

Å marnica_samica_Phoenicurus_ochruros

Å marnica_samica_Phoenicurus_ochruros

Ščinkavec

Ščinkavec

Vranjek (Phalacrocorax aristotelis)

Vranjek (Phalacrocorax aristotelis)

Labodji mladiček

Labodji mladiček

Pikapolonica

Pikapolonica

Hrošč

Hrošč

Trepetalka

Trepetalka

Čmrl

Čmrl

Bucko

Bucko

Sraka

Sraka

Detelj

Detelj

Rumenček

Rumenček

Lišček, Štingelc ali Gardelin

Lišček, Štingelc ali Gardelin

Gams na Mežakli

Gams na Mežakli

Sončni_zahod_Škrlatica

Sončni_zahod_Škrlatica

Božični sončni vzhod na Joštu

Božični sončni vzhod na Joštu

Zelenci prvi sneg

Zelenci prvi sneg

Zelenci zimski dan

Zelenci zimski dan

Spodnje_belopeško_jezero_Mangart

Spodnje_belopeško_jezero_Mangart

Martuljška_skupina

Martuljška_skupina

Martuljška_skupina_1

Martuljška_skupina_1

Belopeško_jezero_spodnje

Belopeško_jezero_spodnje

Belopeško_jezero_zgornje

Belopeško_jezero_zgornje

Bohinj jeseni

Bohinj jeseni

Bled sončni vzhod

Bled sončni vzhod

Dražgoše

Dražgoše

Reaktivec maketa

Reaktivec maketa

Krma

Krma

parna lokomotiva

parna lokomotiva

Krma

Krma

Krma je najvzhodnejša in najdaljša izmed treh ledeniških alpskih dolin pri Mojstrani na Gorenjskem (zahodno od Krme je dolina Kot in nato še Vrata). Krma je izhodišče za mnoge pohode in gorske vzpone v Triglavskem narodnem parku, približno na dveh tretjinah doline se nahaja Kovinarska koča v Krmi (892 m). Dolina v zgornjem poteku nima vodnih izvirov, pojavijo se šele na prehodu v dolino Radovna ob njenem izteku.

sv Katarina

sv Katarina

Hom (834 metrov) je manjši hrib, ki se dviga nad vasjo Zasip pri Bledu. Zasip se nahaja okoli 2 km severno od Bleda. V pisnih virih je kraj prvič omenjen leta 1075, leta 1296 pa je bila ustanovljena fara. Največji slovenski pesnik France Prešeren je Zasip imenoval oltar Gorenjske, saj s Homa lahko uživamo v čudovitem razgledu na bližnjo in daljno okolico. Na Homu se nahaja manjša cerkev sv. Katarine.

Zob časa

Zob časa

Tre Cime

Tre Cime

Parco naturale Tre Cime

Rabeljsko jezero

Rabeljsko jezero

Rabeljsko jezero je ledeniškega izvora nastalo v morenski kotanji. Leži na višini 959 m, dolgo je okoli 1400 m, široko do 400 m, največja globina pa je 35 m. Površina jezera je 50 hektarov, ki pa se zaradi nanosov proda, ki ga donašajo hudourniki naglo zmanjšuje.

Rabeljsko jezero

Rabeljsko jezero

Rabeljsko jezero je jezero v italijanski občini Trbiž v Julijskih Alpah, v neposredni bližini prelaza Predel, ki predstavlja državni mejni prehod med Italijo in Slovenijo.

Longexpo

Longexpo

Siva vrana (Corvus cornix)

Siva vrana (Corvus cornix)

Je lahko prepoznavna po dvobarvnem, črno-sivem perju po telesu. Rep, peruti, glava in grlo so bleščeče črni, črna obarvanost grla se nadaljuje do prsi, kjer se zaključi z neravnim robom. Trup je pepelnato siv z nekoliko temnejšimi črtami, ki dajejo rahlo progast videz. Čez krila meri od 84 cm do enega metra, dolga pa je od 44 do 51 cm.V letu jo je prav tako enostavno prepoznati po zaokroženih konicah kril, ki se zaključujejo s »prsti« (razkrečenimi primarnimi letalnimi peresi).

Siva vrana (Corvus cornix)

Siva vrana (Corvus cornix)

Je evrazijski ptič iz družine vranov, ki živi v severni, vzhodni in jugovzhodni Evropi, Zahodni Aziji ter delti Nila v Afriki. Kot ostali predstavniki družine je tudi siva vrana oportunist, ki pogosto izkorišča človekovo prisotnost za gnezditev in iskanje hrane, zaradi česar jo pogosto najdemo v naseljih ali njihovi bližini. Zaradi te lastnosti pravimo, da je sinantropna vrsta.

Domači vrabec (Passer domesticus)

Domači vrabec (Passer domesticus)

je majhen ptič pevec iz družine vrabcev, ki izvorno živi v večjem delu Evrope in Azije, s pomočjo človeka pa je poselil tudi druge celine in je za kokošjo najbolj razširjen ptič na svetu. Zaradi sobivanja s človekom ga nekateri označujejo za poludomačenega, kar pa je nekoliko nenatančen izraz. Izkorišča namreč le človekova bivališča in hrano, ne dopusti pa neposrednega stika, zaradi česar ga natančneje označujemo za sinantropno vrsto.

Domači vrabec (Passer domesticus)

Domači vrabec (Passer domesticus)

Je čokat ptič, dolg med 14 in 16 cm, sivo-rjave barve z močno črno progastim hrbtom. Tudi kljun, ki je pri samcih v času parjenja skoraj črn, pri samicah pa rjav, je kratek in čokat. Trebuh je siv, z rahlimi temnejšimi vzdolžnimi progami. Samec ima izrazito črno grlo in prsi ter siv vrh glave z rjavimi robovi, pri samici pa sta tudi grlo in prsi siva, vrh glave pa rjav. Lica so pri obeh svetlo siva. Bolj monotona obarvanost samice je opazna že na daleč. Pozimi tudi samec izgubi nekaj pisanosti,

Kós (Turdus merula)

Kós (Turdus merula)

Je ptica pevka, zelo pogosta v Evropi in Sloveniji. Je evropski predstavnik družine drozgov (Turdidae). Prvotno je bil gozdni ptič, vendar je danes običajen prebivalec vrtov. Še vedno sicer naseljuje tudi gozdove in okolico kmečkih naselij.

Carar (Turdus viscivorus)

Carar (Turdus viscivorus)

Carar je največji evropski drozg, ki pogosto stoji zelo vzravnano. V primerjavi s cikovtom je bistveno večji in svetlejši, ima daljši rep in veliko bolj pegasto trebušno stran. Pri valovitem letu se vidijo sivorjava trtica in beli koti repa.

Carar (Turdus viscivorus)

Carar (Turdus viscivorus)

Ta vrsta drozga je veliko manj družabna od ostalih vrst. Združuje se v manjše, razpršene skupine in le redko v večje jate. V Evropi se selita samo severnoevropska in baltiška populacija. Pri nas je pogosta celoletna vrsta.

Slap Šum

Slap Šum

1,6 km dolga soteska Vintgar je zarezana med veličastnimi navpičnimi stenami hribov Homa in Boršta, krasi pa jo reka Radovna s slapovi, tolmuni in brzicami. Čez sotesko je po lesenih mostovih in Žumrovih galerijah speljana učna pešpot, ki se zaključi z mogočnim 13 m visokim rečnim slapom Šum.

Blejski Vintgar

Blejski Vintgar

Blejski Vintgar naredi vtis na vsakega obiskovalca. S strmimi globinami, navpičnimi stenami, z deročo reko pod sabo, rastlinjem in največjim slovenskim rečnim slapom vas ne bo pustil ravnodušnih.

Zelenci

Zelenci

Leta 1992 so bili Zelenci razglašeni za naravni rezervat. Njihova pomembnost je v pričevanju o dogajanju v geološki preteklosti. Predstavljajo pa tudi življenjski prostor zanimivih živali ter rastišče redkih in ogroženih rastlin. Neokrnjena narava Zelencev z okolico s številnimi izviri in smaragdno zelenim jezerom.

Visoka Ponca

Visoka Ponca

Visoka Ponca se nahaja na meji z Italijo in ima lep razgled na gore nad dolino Tamar in na italijanske Julijske Alpe. Z vrha pa se lepo vidita tudi Jalovec in Mangart.

Zelenci

Zelenci

Po posebni leseni brvi se lahko brez škode za naravo sprehodite do jezera in po močvirnati okolici. Nepozabno zeleno doživetje.

Igra vetra in vode

Igra vetra in vode

Zelenci

Zelenci

Zelenci, ki predstavljajo prvi izvorni krak najdaljše (219 km) slovenske reke Save, so pravzaprav drugi izvir poniknjenega potoka, imenovanega Nadiža, ki izvira blizu planinske koče v Tamarju in večji del doline teče pod gruščem.

Pristopna pot na zgornji slap

Pristopna pot na zgornji slap

Za dostop je porebno prečkanje potoka, ki most zgrajen v ta namen pogosto poškoduje. Zadnji nov most preko potoka Martuljek je kovinski in nekoliko višji. Slap se pokaže že na spustu k mostu, potem pa pot vodi po melišču do stene, od koder je vzpon do slapa zavarovan s klini in jeklenico

Nature's dick

Nature's dick

Face in the water

Face in the water

Face in the water

Face in the water

Zgornji Martuljški slap

Zgornji Martuljški slap

Ta je mogočnejši, saj je v vseh štirih stopnjah visok cca 100 m. Pot do njega je v glavnem gozdna, je pa od brunarice v Jasenjah dobrih 250 m višinske razlike. Po poti pa ni previsnih sten in nevarnosti padajočega kamenja. Prvi skok je visok 34 m, dalje teče voda v koritih, se pravokotno zasuka in ustvari 14 m visok slap. Sledi 5 m stopnja in nato najvišja 48 m visoka, ki je edina tudi v celoti vidna. Na dnu je tolmun, stene preko katerih teče potok oziroma slap so iz dachsteinskih apnencev.

Martuljški slapovi - spodnji slap

Martuljški slapovi - spodnji slap

Spodnji Martuljkov slap je manjši od obeh slapov, vendar skupaj s sotesko tvori slikovito podobo. Visok je 29 m in se nadaljuje še 25 m v več skočnikih. Pod njim so zanimive kamnine, večinoma gre za apnence in tufe. Kanjon, ki vodi od slapa do doline je dolg 350 m, visok okoli 100 m in je vrezan v apnenčasto brečo, ostanek ledeniške morene in je zelo krušljiv.

Long-exposure photography

Long-exposure photography

Long-exposure photography

Long-exposure photography

Klasje

Klasje

Padalec

Padalec

Metulj

Metulj

Racman in žena

Racman in žena

Trametes versicolor

Trametes versicolor

Pisana ploskocevka spada med lesne gobe in je pri nas pogosta. V kitajski medicini se uporablja za odpravljanje vlažnosti, zmanjšanje izmečka, zdravljenje bolezni pljuč in dihal, pomoč pri prebavi in za splošno krepitev telesa.

Labodji mladič

Labodji mladič

Odrasli labodi grbci so poraščeni s snežno belim perjem, mladiči pa so umazano rjave barve (redko tudi beli). Pridevek grbec se nanaša na izrazito črno grbo, ki je na korenu oranžno obarvanega kljuna. Poleg črne grbe, ki je pri samici manjša od samčeve, je značilna tudi labodja elegantna drža z izbočenim vratom v obliki črke S.

Racman Bohinj

Racman Bohinj

Art

Art

Japonska češnja (Prunus serrulata)

Japonska češnja (Prunus serrulata)

Visoka trava

Visoka trava

Cvet borovca

Cvet borovca

Obmorski bor (Pinus pinaster) je drevo, ki spada v družino borovk.

Forzicija

Forzicija

Forzicija je raščava grmovnica, ki zraste 2,5 – 3,5 m visoko. Za gojenje je popolnoma nezahtevna. Raste pravzaprav povsod, tako na soncu kot tudi v polsenci. Uspeva v vsakih normalnih vrtnih tleh. Veje spomladi prekrijejo cvetovi bledorumene do rumenkastorjave barve

Mala bela čaplja (Egretta garzetta)

Mala bela čaplja (Egretta garzetta)

Odrasla mala bela čaplja je dolga od 55-65 cm, krila imajo v razponu 88-106 cm. Tehta od 350 do 550 gramov. Njeno perje je popolnoma belo. Ima dolge črne noge z rumenimi stopali in vitek črn kljun. Med kljunom in očmi je zaplata sivozelene kože. V obdobju gnezdenja ima odrasla žival dve dolgi vratni peresi in tanka peresa na hrbtu in prsih. Gola koža med kljunom in očmi se obarva rdeče alio modro. Mladiči so podobni odraslim živalim, ki ne gnezdijo, imajo pa okornejše noge in stopala.

Galeb v letu

Galeb v letu

Jagodnica

Jagodnica

Palma

Palma

Kokosove palme, ki zrastejo do 30 metrov v višino, so nepogrešljivi del tropskih plaž. Na njihovih vrhovih iz okroglega šopa raste od 30 do 40 mogočnih listov, ki v dolžino merijo do pet metrov in tehtajo od 10 do 15 kilogramov. Ozki odseki enega samega palmovega lista so gibljivo povezani z osnovo listne ploskve.

Obmorski bor

Obmorski bor

Doseže lahko višino do 40 m, večinoma pa je nižji. Njegova krošnja je rahla in široka. Veje izraščajo v vretencih, stoje in vodoravno. Spodnji del debla že zgodaj izgubi veje, tudi če raste na samem. Poganjki so goli, bledo rdečkasto rjave barve. Iglice so debele, toge, z ostro konico, dolge do 15 cm. Skorja je pri mlajših drevesih svetlo siva, pozneje pa rdeče rjava, je debela in ima velike razpoke. Storži so dolgi do 22 cm, jajčasti, svetlo rjavi in bleščeči.

Tartinijev trg v Piranu

Tartinijev trg v Piranu

Tartinijev trg je največji trg in središče Pirana. Ime je dobil po slavnem piranskem rojaku, violinistu in skladatelju Giuseppeju Tartiniju.

Piran

Piran

Piran je najlepše mesto na Obali Staro pristaniško mesto z ostanki srednjeveškega obzidja je v celoti zavarovano kot kulturno-zgodovinski spomenik. Ozke ulice s tesno strnjenimi hišami, ki se od cerkvene vzpetine spuščajo proti osrednjemu trgu ob obali, poudarjajo njegov mediteranski značaj. Svetovljansko obmorsko mesto, ki se je razvijalo pod vplivom bližnjih Benetk, velja za eno najpristnejših in najbolj fotogeničnih mest na obali Jadranskega morja.

Srebrno sivi galeb

Srebrno sivi galeb

Med večje vrste galebov spada srebrno sivi galeb (Larus argentatus). Dolg je 57 cm. Pogost je ob obalah Severnega morja in južnega dela Ledenega morja. Leta tudi ob obalah Severne Amerike. Ob sredozemskih obalah kot tudi ob jadranski obali ga srečujemo vsak dan in povsod.

Potok Javornik

Potok Javornik

Javornik je potok v Karavankah. Svoje vode nabira na jugozahodnih pobočjih gore Struška na slovensko-avstrijski meji. Teče mimo vasi Javorniški rovt, pred tem pa se pri zaselku Pri Žagi vanj izliva še potok Jezernica. Javornik tvori Javorniške slapove.

Velika korita Soče

Velika korita Soče

Velika korita Soče se začnejo na začetku doline Lepene. Dolga so 750 metrov in v sušni dobi globoka 15 metrov, drugače pa so bolj globoka. Široka so od 2 metra in do 8 metrov.

Velika korita Soče

Velika korita Soče

Divja korita so ena izmed najlepših naravnih znamenitosti na reki Soči in pomembna naravna vrednota Triglavskega narodnega parka. Skrivnostni smaragdni tolmuni se prepletajo v 750 m dolgo, le nekaj metrov široko in 15 m globoko pedantno obrušeno tesen.

Most na Soči

Most na Soči

Most na Soči je strnjeno naselje v Zgornjem Posočju, na južnem koncu Tolminske kotline v severozahodnem delu Slovenije, ki leži na nadmorski višini okoli 170 metrov. Naselje se nahaja v Občini Tolmin, na sotočju Soče in Idrijce, ki sta s svojima strugama, vrezanima globoko v skalnata korita, naselju nudili dobro obrambno zaščito. Zaradi zajezitve Soče pri Podselu (za potrebe hidroelektrarne Doblar v letu 1938), je tu nastalo akumulacijsko jezero.

Bled iz Ojstrice

Bled iz Ojstrice

Mala Osojnica je priljubljeno razgledišče in obenem najprivlačnejša točka za dobro fotografijo Bleda z okolico. Naravnost pod nami pogled zaob­jame celotno Blejsko jezero z okolico. Dolgi pogledi, sežejo na pobočja Pokljuke, Mežakle in Karavank. V dolini so lepo vidna blejska naselja in vasi v okolici. Še dlje preko Save Dolinke pa vidimo vasi pod Karavankami.

Blejski otok

Blejski otok

Blejski otok je majhen apnenčast otok na zahodni strani Blejskega jezera. Na vrhu otoka, na urejeni terasi, stoji srednjeveška, v baroku prezidana Cerkev Marijinega vnebovzetja. Ob cerkvi stoji samostojen zvonik z baročno čebulasto kapo. Nedaleč stran, nad mogočnim stopniščem, sta dve hiši, proštija in mežnarija. Površina otoka je 0,82 ha. Otok, ki stoji med Mlinom in Zako, se dviga do 18 metrov nad jezersko gladino.

I'm an image title.

I'm an image title.

Describe your image here.

I'm an image title.

I'm an image title.

Describe your image here.

I'm an image title.

I'm an image title.

Describe your image here.

I'm an image title.

I'm an image title.

Describe your image here.

I'm an image title.

I'm an image title.

Describe your image here.

I'm an image title.

I'm an image title.

Describe your image here.

I'm an image title.

I'm an image title.

Describe your image here.

I'm an image title.

I'm an image title.

Describe your image here.

I'm an image title.

I'm an image title.

Describe your image here.

bottom of page